Views: 31
“Spodnja Koroška” je zgodovinski izraz, ki se nanaša na najjužnejši del avstrijske dežele Koroške. Ta leži južno od reke Drave. V preteklosti je bila ta regija pomemben del habsburškega cesarstva in je imela pomembno vlogo v zgodovini Avstrije. Tukaj je pregled zgodovine Spodnje Koroške:
Naselitev Spodnje Koroške sega v antične čase, ko so regijo naseljevali keltski in pozneje rimski naseljenci. V srednjem veku je bila Spodnja Koroška del vojvodine Koroške, ki je pripadala Svetemu rimskemu cesarstvu. Mesto Celovec, glavno mesto Koroške, je bilo ustanovljeno v 12. stoletju in se je razvilo v pomembno trgovsko središče.
Habsburška vladavina: Dolnji Koroški so skozi stoletja vladali Habsburžani, ki so bili ena najmočnejših dinastij v Evropi. Habsburžani so izkoriščali vire Spodnje Koroške in jo cenili zaradi njene strateške lege, saj je bila regija tudi pomembno prizorišče med turškimi vojnami, ko so osmanske enote poskušale vdreti v habsburško cesarstvo. Poleg tega so bili tu tudi kriminalni napadi upornikov in piratov z Jadrana.
Reformacija in protireformacija: Spodnja Koroška je imela pomembno vlogo med reformacijo v 16. stoletju, saj so se številni prebivalci – plemiči, meščani in številčno prevladujoči kmetje – pridružili novemu protestantskemu gibanju. Habsburžani so se na to konec 16. stoletja odzvali s protireformacijo in si prizadevali za ponovno vzpostavitev katoliške vere. Namen tega je bil ustvariti povezovalno vez med različnimi deli prebivalstva in s tem pospešiti vse večjo upravno centralizacijo v Notranji Avstriji.
To je povzročilo napetosti in konflikte, ki so daleč od Spodnje Koroške izbruhnili v tridesetletni vojni v letih 1618-1648, a so se razširili tudi na samo Spodnjo Koroško. Med plemstvom, meščani in kmeti se je začela praktično prisilna rekatolizacija. Tisti, ki so želeli ostati protestanti, so iskali rešitev v begu. To je konec 16. in v začetku 17. stoletja povzročilo beg približno 800 plemičev iz notranjeavstrijskih dežel Štajerske in Koroške.
19. in 20. stoletje: Spodnja Koroška je v 19. stoletju – leta 1804 – postala del avstrijskega cesarstva. Med prvo svetovno vojno je imela regija strateško vlogo na fronti proti Kraljevini Italiji. Po razpadu habsburške monarhije po prvi svetovni vojni je Koroška postala del Republike Avstrije in na koroškem referendumu 10. oktobra 1920 v bistvu prevladala nad željami Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), vendar je morala odstopiti ozemlja Italiji in Jugoslaviji. Država SHS je v prevladi slovenskega jezika na Spodnjem Koroškem videla razlog za priključitev te regije z vojaško silo. To je v naslednjih desetletjih predstavljalo vir jezikovnega spora med nemško in slovensko govorečim delom prebivalstva, ki se je pozneje razplamtel, včasih le tleč, včasih pa se je razplamtel močneje.
Druga svetovna vojna in povojno obdobje: Med drugo svetovno vojno so Spodnjo Koroško zasedle nemške enote, saj je bila Avstrija del nemškega rajha. Okupacija je potekala ob hudem odporu, zlasti dela prebivalstva slovenskega porekla.
Po drugi svetovni vojni so regijo osvobodili zavezniki in jo vrnili pod avstrijsko upravo. S koncem vojne se je za regijo začela faza obnove in gospodarskega razvoja. Na področju izobraževalne politike je Spodnja Koroška doživela obdobje, ko je bila v šolah prednostno obravnavana slovenščina, nato pa je sledilo obdobje, ko je bil slovenski jezik v primerjavi z nemškim primerjalno prikrajšan. Politično podžgan jezikovni spor, ki je prvi vrhunec dosegel v sporu o krajevnih imenih v sedemdesetih letih 20. stoletja, je postopoma zamrl do začetka leta 2010 po ponovnih političnih prepirih med avstrijsko zvezno vlado in deželo Koroško. Na koncu je manjšinam prijazna avstrijska zvezna vlada s pomočjo referendumov in v dogovoru s koroškimi etničnimi skupinami leta 2011 prevladala nad posameznimi deželnimi političnimi stališči. Kljub izgubi števila govorcev je slovenščina še vedno razširjena v vsakdanjem življenju, zlasti v dolini Jauntal.
25.3.2024 ms